Triglav iz Krme

Iz Krme sem se na Triglav povzpel prvič. Poleti. V bistvu drugič, saj smo šli enkrat okoli leta 2004 po tej poti. Ampak takrat iz razloga, ker nam je bil cilj priti na vrh peš iz Kranja v 24urah. In pač je tako, da iz Kranja prideta v poštev le Pokljuka ali Krma. In je bilo tu bližje. Drugače pa mi, razen pozimi, niti na pamet ni padlo da bi kdaj šel tukaj. Ne vem zakaj. Zdelo se mi je, da tukaj nihče ne hodi. Da je pač predaleč. Pa ni. V primerjavi s Pokljuko, ki je približno iste težavnosti, nezahtevna, je tukaj vsaj za 3-4 km krajše. Je pa več višinskih metrov, ampak kljub temu bi rekel, da bi do Kredarice prej prišel iz Krme. Blaž gre tokrat prvič na Triglav. In ker imamo potem rezervirano kočo v Vratih do nedelje (sicer smo neslavno doma že v soboto, ampak o tem iz spoštovanja do drugega bratranca ne bom pisal) Pokljuka ne pride v poštev. Tominškova, čez Praga ali čez Plemenice pa tudi ne. Iz razloga, ker nisem prišel do podatkov ali so vmeš še kakšna snežišča. Ni pa mi preveč do nošnje cepina in derez. Pa tudi Blaž je bolj letni človek. Ostane nama samo pot iz Krme, od koder startava okoli 6 ure. Parkiran je samo en avto, kar potrdi tezo, da tukaj poleti ni ravno preveč obiska. Me prav zanima koliko lepih zimskih dni lahko ob tako pozni uri dobiš prosto parkirno mesto.

DSC_1117

DSC_1118

DSC_1119

DSC_1120

Hodila sva v zelo zmernem tempu. Vmes veliko počivala. In še več govorila. In kar je najpomembneje, srečala nisva nikogar. Še svizci so nama zjutraj dali mir (popoldan so zbrali pogum in prišli na plano). Vreme idealno za hojo. Ni pa bilo ravno tako kot ga je napovedal Pečenko. Višje ko sva bila, bolj je bilo temno. Sam sem po priporočilih sodelavca našel neko vremensko stran, na podlagi katere sem mislil, da sem vsaj za naslednji dan nezmotljiv. Pa ni tako. Bom moral še malo preštudirati. Predvsem orientacija, kam umestiti kakšen kraj, mi dela preglavice.

DSC_1123

DSC_1130

DSC_1136

DSC_1148

DSC_1151

DSC_1153

DSC_1154

DSC_1157

Na Kredarici popijeva kavo, se dobro spočijeva. Sam takoj opazim snežišče pred vstopom v steno. Ker sva brez zimske opreme, nisem čisto prepričan. Na srečo opazim gručo ljudi, ki se ravno spušča. Če pohitiva, se bomo srečali ravno na težavnem mestu. So tujci . Imajo popolno zimsko opremo. Kar je pravilno. Pa kljub temu potrebujejo ogromno časa, da pridejo čez. Prvi nama pove, da je to edino zasneženo mest. Zato grem čez. Sam prehod s skal je zoprn, potem je pa sneg že tako odtajan, da gre brez težav čez. Tudi Blaž je hitro, suvereno pri meni. Kako bo nazaj, bova potem razmišljala.

DSC_1158

DSC_1165

Oblaki nad nama zakrivajo pogled na vrh. Bolj me skrbi veter. Kadar je premočan, se stisneva k skalam in počakava, da se umiri. Še najmočnejši je na grebenu pod vrhom. Tam Blaža vprašam če obrneva. Pa se ne strinja.Pravi, da imava dovolj časa. odlično. Z nama je tudi veter, ki ni več tako močan.

DSC_1177

DSC_1179

DSC_1180

DSC_1185

Na vrhu se ne zadržujeva predolgo. Ni nič kaj prijetno. Na poti navzdol srečava še nekaj ljudi, predvsem tujcev. Ki vsi po vrsti obračajo.

DSC_1189

DSC_1200

DSC_1202

DSC_1206

DSC_1207

DSC_1213

DSC_1216-001

Snega do najine vrnitve na žalost niso skidali. Ker je prehod na skale sedaj težji kot prej, greva navzdol po celem jeziku. Malce po jajcih, pa gre. Ko pozneje ob koči opazujeva dva Poljaka, ki se vračata, eden zdrsne. Po celem snežišču, potem pa še nekaj metrov po skalah. Ne vem kako se mu je uspelo ustaviti, ampak se je. Tudi ni bil preveč poškodovan, saj je takoj zlezel nazaj do svoje drage. Skupaj sta potem počasi sestopila, ampak sta šla mimo koče, tako da ga nisem mogel povprašati po počutju. Bolj odgovornim od sebe še nekaj tednov priporočam zimsko opremo.

DSC_1225

Sledi samo še spust do avta. Navzdol so me preganjale plohe. Še posebej pa Blaž, ki se mu je mudilo v Merkur po zadnji komplet krožnikov.

DSC_1252

Comments

  1. Aleš

    Lepa tura, vreme aprilsko. Ne morem verjet, da te nič ne izuči. Enkrat si se že klatil po snegu Za Cmirom in si si nekaj obljubil. Pa nič, spet isto. Imela sta samovarovalni komplet?!, nista pa imela cepina in derez. Ko pogledam tisto fotografijo snežišča, me kar malo stisne.
    Važno, da je blo vse ok.

  2. blaško

    hehe, dober da mu nisi povedal, da sva zgubila plastično vrečko in plastenko vode v njegovmu parku :)

    Pešo, drugače pa ni blo tko nevarno, če veš kaj delaš, kot Edo. Drugi, ki so se pa prvič znašli v podobni situaciji, jim pa tudi cepini in dereze ne pomagajo.

Comments are closed.