Senožeta

Sunday , 27, January 2013 Comments Off on Senožeta

Neka sobota

Lokalno smučišče do katerega pridemo iz  Srednji vasi v Bohinju. Ena vlečnica, prijetno okolje. Zanimivo, da do danes kljub temu, da se imam neupravičeno za ”poznavalca” vsaj teh koncev, nisem vedel da ti kraji sploh obstajajo. Je pa dobra stvar, da je za letos nekaj novih idej.

Ko sem bil nekaj desetletij mlajši, in me je oče povabil na smučanje, nekaj dni nisem mogel spati. Pozitivno je, da tudi Luka in Zoja nista mogla, ko sva jima s Petro povedala, da gresta smučat. Negativno pa je, da nimamo isti razlog za slabo spanje. Sam sem imel krajšo noč zaradi navdušenja. Onedva pač zaradi razočaranja, ker:

  • morata nekam iti
  • z avtom
  • ne bo računalnika
  • obstaja možnost, da bosta morala migati
  • in še joh in sploh

Luka je za nameček dobil še povabilo prijatelja, da pride k njemu na ”kdo prej dol pade” igranje računalnika. Ni ga prepričalo niti to, da smo že vplačali smučanje. ”Grozni ste!” pa ”Ne privoščite mi, da bi se imel lepo”, in še mnogo drugih zmerljivk. Nekaj časa sem zapravil z razmišljanjem ali je sploh pravilno, da ju mučim s smučanjem. Pa sem se potem odločil, da osnove jima bom dal za čim več stvari, četudi zgrda. Če ne gre drugače.

Na tečaju pa ugotovim, da najina otroka nista posebneža. Posebneži so bili tisti, ki so prišli z veseljem. Danes takih ni bilo. Mogoče so druga izmena. Očitno bo res tako, da časi niso namenjeni igranju, naravi, rekreaciji. Zakaj bi se človek matral, če vse to in še več lahko dobi na računalniku. Če pa sem čisto pošten, tudi mi bi bili težko po cele dneve na zraku, če bi doma imeli tehnologijo, ki je na voljo našim potomcem?

DSC_3034

DSC_3037

DSC_3044

DSC_3048

DSC_3052

DSC_3061

DSC_3067

DSC_3072

DSC_3093-001

Ta nedelja

Izjave udeležencev:

Luka: Men je blo ful dobr. Jaz bi še šel.

Zoja: Čokolada

Petra:

Jaz: Če mi kdo danes ponudi, se takoj preselim sem.

DSC_3095

DSC_3098

DSC_3119

DSC_3142

DSC_3145

Zaenkrat na žalost, so psi ostali tako kot so na sliki. Čeprav sem si že takoj dejal, da jih bom verjetno pozabil. Pa je bilo tako lepo, da sem bil očitno v drugi dimenziji. Popoldne sem šel v akcijo reševanja dragocenih psov, ki do zaključka redakcije ni končana. Upamo na najboljše.

DSCN6021

DSCN6039

DSCN6049

DSC_3155