Ultramaraton Draga Parencana

Monday , 18, February 2013 5 Comments

Počasi se bliža prva letošnja tekma. Zanjo sem se odločil prejšnji teden. Tako kot za vse. Hitro. Brez pomisleka. Lojze se je strinjal (letos se mu prepuščam v popolnosti), sledila je prijava. In to je to. Prva izvedba tega teka je bila lansko leto, na 110. obletnico odhoda prvega vlaka iz Buj proti Trstu, vendar  v obratni smeri. Lani je bila proga dolga 106.9km, zmagal pa je Lojze Primožič pred Asimom Kaltakom in Boštjanom Urankarjem. Letos se teče krajša različica, od Škofij do Vižinade, v dolžini 88,10 km.

Okrepčevalnice so na vsakih 3-5  kilometrov. Pot pa gre približno takole:

  • Škofije (0,00km)
  • Dekani (5,20km)
  • Koper (10,50km)
  • Izola (14,20km)
  • Strunjan (20,50km)
  • Portorož (22,50km)
  • Lucija (23,30km)
  • Seča (25,60km)
  • Sečovlje (28,20km)
  • Plovanija (30,40km)
  • Savudrija (34,00km)
  • Markovac (38,20km)
  • Kaldanija (40,00km)
  • Buje (44,70km)
  • Triban (48,00km)
  • Grožnjan (51,20km)
  • Kostanjica (55,70km)
  • Završje (58,80km)
  • Oprtalj (63,90km)
  • Livade (71,20km)
  • Motovun (75,80km)
  • Rušnjak (80,90km)
  • V. Krvar (81,80km)
  • Rakotule (83,20km)
  • S. Vidal (85,10km)
  • Vižinada (88,10km)

Proga je po pripovedih težka. Pa ne zaradi višine, ampak zaradi terena. Vmes je kar nekaj tunelov, kjer je temno, ogromno makadama, grušča.

Moji cilji: ne več tako kot na Sladkem vrhu, ko sem samo hotel teči 6 ur. Tukaj bi rad tekel pod 8 ur. Kaj pa se bo dogajalo tam od 65-ega kilometra dalje, kjer še nikoli nisem bil, pa ne znam napovedati. Vse je enkrat prvič.

Z mano gre zaenkrat močna ekipa. Če ne bo sprememb. V enem avtu Ivo, moja Petra, jaz, v drugem  Baldi, še ena moja Petra, Medo, ter mogoče še skriti adut, as v rokavu. Medo se bo vozil z mano na kolesu.  Sicer kakor bo hotel, moje želje so, da vsaj zadnjih nekaj 10 kilometrov. Da me brcne v rit, takrat ko pride na dan moja slabša stran.

Pa še nekaj zgodovinskih podatkov:

Parencana je bila narejena v začetku dvajsetega stoletja, ko je leta 1902 po njej krenil prvi vlak iz Trsta proti Poreču. Za imenom se skriva simbolika »poti zdravja in prijateljstva« in celoten projekt izgradnje te ozkotirne železnice je bil tedaj mišljen kot brezmejno povezovanje identitete prebivalcev, zgodovine, etnologije ter kulture vseh treh dežel, po kateri poteka: Italije, Slovenije in Hrvaške. Proga je obenem prinesla občuten gospodarski napredek krajem ob njej, saj so tako kmetje lahko začeli svoje pridelke in izdelke tržiti v širši okolici, predvsem velik pa je bil razcvet v Istri bogatih kamnolomov.

Žalostna usoda je Porečanko doletela 31. avgusta leta 1935, ko je iz Rima prišel ukaz o zaprtju in ukinitvi voznih redov. Tedaj je bila celotna Istra pod italijanskimi oblastmi, ki so menile, da sta razvijajoč pomorski in avtobusni promet izpodrinila rentabilnost Parencane v obdobju gospodarske krize in proga ni nikoli več zaživela. Ta odlok je močno prizadel slovensko in hrvaško prebivalstvo istrskega zaledja, kar je tedaj povzročilo množične migracije s tega področja. Kot zanimivost naj navedemo tudi, da so tire Parencane razstavili in jih odpeljali v Italijo, večinoma na Sicilijo, ter v tedanjo italijansko kolonijo Etiopijo. Vendar pa do tja niso dospeli, saj je ladja z njimi potonila na poti preko Sredozemlja.

Na koncu še zahvala entuziastu Predragu Živkoviću za njegov trud. Uradna stran.

5 thoughts on “ : Ultramaraton Draga Parencana”
  • blaško says:

    kako greš pa čez mejo?

  • lukazoja says:

    Hahahahah dobro vprašanje. Sem ga mel pripravljenega. Upam, da so kaj zmenjeni. Da ne bo treba potem pasoša iskat

  • Peter says:

    Ker si pa Gorenc, pa da se ne boš kar naprej na račun Lojzeta šlepal, si lahko zaslužiš zastonj štartnino za Parenzano. Kar moraš narediti je, da laufaš 20 ur na Bledu med 1.3. in 3.3. ko imajo Never giver up 48h tek. Predrag časti štartnine za 20 ur in več laufanja.
    :)

  • lukazoja says:

    Veš, da bi šel. Pa mi je Lojze že plačal štartnino za Parenzano. Prav, da naravnost uživa ko gleda črnogorca kako se matra.

  • Lojze says:

    Za prehod meje moraš imeti pri sebi osebno ali pasoš. Lani naju je z Urankarjem Slo carinik dal v računalnik…kaj naj rečem, Na Cro strani pa so samo ploskali in navijali