Palec in Zelenjak sta bila že predolgo na spisku must go vrhov. Tako blizu, pa tako daleč. Ta teden pa sem res trdno odločen, da stopim tja, v Suho ruševje. Pa potem v ponedeljek ne dobim nobenega sotrpina. In se mi ne da. V torek je na srečo slabo vreme, v sredo se mi spet ne da, potem pa me že čaka tlaka. V petek spet pošiljam maile, če bi se mi kdo pridružil. Res mi je neugodno iti na kak vrh, kjer še nisem bil, sam. Pošljem tudi Alešu, bolj da se pohvalim kam grem, kot da bi računal, da gre z menoj. Pa že čez nekaj minut dobim msg: ”13:30 pri bencinski v Tržiču!” Pa kaj mu je? Ali misli, da delam na občini in sem ob petkih prost ob 13:00? Vseeno je treba izkoristiti priložnost. Vzamem ure, zbašem potrebno v nahrbtnik in gasa.
Levo Vrtača, spredaj Zelenjak, desno sramežljivi Palec

Palec in Zelenjak sta Vrtačina soseda (drugi najvišji vrh Karavank). Z naše, ljubeljske strani je viden samo Zelenjak, Palec pa se bolj ali manj skriva. Ko pa se z Ljubelja spustimo k Maliju (saj veste, tam kupujemo kavo Alvorado, pralni prašek, Jolly barvice, kinder jajčka,..) pa takoj vidimo od kod mu ime Palec. Upam, da se ne motim, ampak Avstrijci vrhove, ki naj bi bili deležni najinega današnjega obiska imenuje drugače kot mi. Palec je Zelenica, Zelenjak je Vrtača, Vrtača Nemški vrh. Prav tako imata Zelenjak in Vrtača dva vrha, enega slovenskega enega avstrijskega.
Zelenjak oziroma Vertatcha

Z Alešom imava, ko sva sama, točno določen ritual. Ker je on, po domače okoljevarstvenik, sam pa sem izredno radoveden, po domače zatežen in ker tistim, ki jih ne poznam ne morem preveč najedati, se pač spravim nanj. Sam se ogromno naučim, mislim pa, da kdaj pa kdaj tudi njemu dam kako idejo ali pa ga vsaj malo prestavim. Zdi se mi, da sva si od prejšnjič veliko bližje kar se tiča lovcev. V takem kramljanju sva prehitro pri zgornji žičnici. Če sva bila do tam sama, sva naprej še bolj. Če je to sploh možno. Pa je. Zelenica ima zame neko mističnost, ki se samo stopnjuje, ko se vzpenjam višje. Sploh neobratovanje smučišča bo botrovalo k še bolj temačnem izgledu tega odmaknjenega okoliša.


Pot proti Palcu pelje skozi Suho ruševje. Ker sem obiskovalec tega področja praviloma pozimi, šele danes vidim kako prikladno ime ima. Borba med borovci, a ne za dolgo. Kmalu zagledava najin drugi današnji cilj. Palec, kot že večkrat omenjeno, se dobesedno skriva. Pa ga kmalu izbrskava. Pot naju vodi do Žleba od koder se odcepi cesta desno na Palec in levo na Zelenjak. Od tu je možen spust na Avstrijsko stran, po možnosti pozimi. Nadeneva si čeladi. Pot je neoznačena. Ampak dobro vidna. Pomagajo tudi možici. Na vrhu sva hitro. Nič težkega, mogoče zelo rahlo neugodno zaradi šodra. Že takoj na začetku spusta pa se mi pripeti malce neugodna situacija. Stopim niti ne na skalo, ampak na neko stopnico, lepo poraščeno s travo, popolnoma zlito z okolico. Vse to odleti proti Alešu. Na srečo je od mene oddaljen komaj meter ali še manj, zato vse to odrine od sebe. Kaj pa naj bi drugega? Skala skupaj s prijatelji, ki jih med potjo pridno nabira leti proti avstrijski strani. Marija, v tistem trenutku ne morem povezati ali je možno, da tam kdo pleza. Samo čakam kdaj bo kaj zatulilo. Čeprav vse skupaj traja samo nekaj sekund, imam sam ogromno časa za razmišljanje. Preden vse skupaj potihne. Kljub temu da vem, da nisem nič kriv, mi vseeno prav pridejo Aleševe besede, da pač je bila to smola. Naprej mi malce pade samozavest in hodim kot po jajcih. Zopet se vzpneva do Žleba od koder nadaljujeva do Zelenjakove škrbine.





Če me Palec ni pritegnil v nobenem pogledu, pa za Zelenjaka velja ravno obratno. Kakšni pogledi, skala. Vmes skoraj pojeva. Vzpon je tukaj še krajši kot prej. Čeprav ocenjeno težje kot Palec, pa se meni ne zdi tako. Tukaj imaš ogromno oprimkov, tam je preveč grušča, Najprej greva na avstrijski vrh, potem še na našega, kjer je tudi križ. Tudi spust je tu čudovit. Želim si, da ga ne bi bilo kmalu konec. Spodaj na sedlu narediva konkreten odmor. Šele zahajajoče sonce in z njim jesenske temperature naju požene v dolino. Sedaj se vračava čez melišča. Boljša izbira.



Pogled z Zelenjaka na sedlo


Zelenjak, v ozadju Palec



Za piko na i pa še nov Alešev družinski član. Ki nama postreže s kavo in coca colo.



