1/2 Iron triatlon Rocksee

Monday , 12, May 2014 3 Comments

To je pač uraden naslov. Pri nas se reče Cmurek. Naj bi bil polovični Ironman. Vendar je malo skrajšan. Pa čeprav nima zraven pripetih tistih ”pomembnih oznak” 70.3 in podobno, pa je to tako prijetna prireditev, da bi bila lahko zgled tistim pohlepnežem. Kljub temu, da jim manjka nekaj metrov. Mislim, da ravno zato nekoliko krajša razdalja. Ker drugače bi definitivno sledila kakšna gromozanska tožba s strani ”prave” triatlonske organizacije.

Tako kot lani nama je z Ivotom tekma služila kot zadnji test pred Celovcem. Presenetljivo se nama je pridružil še Medo, kar je vse skupaj še popestrilo. Dan pred tekmo smo se nastanili v Celju. Ter si v miru ogledali junake z Dosa. To je kolesarska prireditev v dolžini nekaj čez 1200 km. Kar pomeni najmanj dva dneva vožnje, za nekatere dobre tri. Že ob misli na to, kaj vse morajo potrpeti, se ta naša polovička zdi kot pljunek v vodo. Ker je z nama Ivo, in ker nama nudi prenočišče, sva prisiljena navijati za ekipo Tušmobila.

Mitja Mahorič

DSC_6392

DSC_6394Všeč mi je, da o jutrišnji tekmi ne spregovorimo niti besede. Če se spomnim prve tekme, ravno tako polovičke v Grazu, ko sva bila z Ivotam na prizorišču že nekaj dni prej. In sva imela ogromno dela s pripravo. Danes se šele proti večeru lotimo dela. Vse razvrstimo po vrečkah, malo se pogovorimo kako bomo oblečeni in to je to. Nobenega kompliciranja. Ker prvič vozim s tubularji, kar pomeni da jih še nisem menjal, rezervnega niti ne vzamem s seboj. Če poči, bom pač dvignil roko, počakal na organizatorja in šel na sonce. Zopet nimam nobenih pričakovanj.

DSC_6398

DSC_6418

V Mureck prispemo dve uri pred tekmo. Seveda se najprej prijavimo, oddamo kolesa v menjalni prostor. Vse še enkrat preverimo. Na kolesu imam kot vedno isto kombinacijo. V enem bidonu dve tableti isostarja, na balanci pa bidon z vodo, ki ga bom napolnil na vsaki postaji. S hrano tudi nisem kompliciral. Imam dva gela in dve frutabeli. Če bo potreba, bom kaj vzel na postaji. Dobimo čip in tri nalepke s številko. Dve gresta na čelado, ena na kolo. Kar mi je posebej všeč, je to, da ni številke, ki jo je potrebno natakniti po plavanju. Ena skrb manj. Še vedno ni nobene nervoze. Šala na šalo in start se nezadržno bliža. Nadenemo si neoprene in počasi krenemo proti jezeru. Po času prvih žensk ugotovimo, da je proga daljša kot lani. Zdi se mi, da je prejšnje leto odneslo eno bojo in smo pač tam krajšali. Saj bomo kmalu videli. Naredimo nekaj zamahov. Sam sem popolno sproščen. Pisk. Gremo. Čeprav nas je malo, pa smo eden na drugem. Meni se zdi, da so vsi na meni. Ker nimam posebnih plavalskih pričakovanj, se ne obremenjujem. Če kdo pleza po meni, se pač ustavim. Malo počakam. In poiščem luknjo. Vendar gužva ne pojenja. Dobri so očitno odšli naprej. Slabi pa so okoli mene. Ali pa sem spričo slabšega plavanja bolj občutljiv. Ne vem. Zdi se mi, da ne gre nikamor. Resnično sem zgubil plavalsko samozavest. Sploh ne vem kako bi plaval. Malo poskušam s čim daljšim zamahom, potem čim krajšim, pa dolgim, kratkim potegom. Vem pa, da ko razmišljam o tehniki plavanja, ko sploh ne vem kako je pravilno, da nekaj ne štima.  Zame se tekma začenja pozneje. In grem počasi. Kmalu sem v drugem krogu. Pa še vedno nisem sam. Ampak moja najslabša disciplina gre k koncu. Zadnjih 200 metrov se silim k lulanju. Pa ne gre. Poskusim tudi pred izhodom iz vode. Pa tudi nič. Bom pa kasneje na kolesu. Čeprav mi to ne diši preveč. Pogled na uro. Nekaj čez 30 minut. Pogledam Medotovo kolo. Ni ga. Ivotovo? Je. Po pričakovanjih.

DSC_6400

Ker nisem nič razmišljal o menjavi se zopet predolgo zadržim. Že prej bi moral točno določiti sistem slačenja oziroma oblačenja. Dobra šola za Celovec. Težko najdem stvari, ki sem jih kar zmetal v vrečo. Potem imam še težave s kinesio trakovi, ki jih na koncu kar potegnem dol. Ob izhodu vidim Ivota, ki je tudi že oblečen. Začnem dokaj hitro. Lovim Medota. Takrat pa mimo pride Ivo. Zelo me razjezi, a mi obenem da moč. Dobesedno poletim mimo njega. Mogoče nekje na 10km dohitim Medota. Pove, da je vse v redu. Zelo sem srečen. Ni preveč treniral, pa mu gre kljub temu odlično. Sam nadaljujem v svojem tempu. Lepo, s čimveč kadence. Dva vzpona, ki sicer nista preveč strma, prevozim na najnižji prestavi. Do sedaj sem se preveč trudil v klance. Že nekaj časa poskušam drugače. Brez preveč truda navzgor, pa pač potem hitreje navzdol. Na vrhu prvega vzpona je okrepčevalnica. Vzamem vodo in jo dotočim. Potem pa najstrmejši spust. Ne upam ga odvoziti na ročkah, niti ga odvoziti brez bremzanja. Bom že nadoknadil. Do konca prvega kroga gre cesta mogoče rahlo navzdol. Vseskozi se okoli vozijo organizatorji, ki pa ne kažejo posebne strogosti. V drug krog grem hitreje. Pred okrepčevalnico odvržem vso pijačo. ”Wasser, wasser,” vljudno zakričim. ”Kein wasser, nur Energy drink,” mi še bolj prijazno zakriči prostovoljec. To pa ne bo šlo. Če bi ponudili kavo, bi še vzel, tako pa bom že zdržal. Vreme na kolesu je idealno. Zadnjih 15km grem počasneje, razgibam noge.

DSC_6401

DSC_6402

DSC_6405

Druga menjava gre hitreje. Nekaj težav imam s čelado. Snel sem si jo že med tekom. Pa me organizator ustavi. Dam si jo nazaj, pa potem spet dol, ko pridem do mojega prostora. Pa zopet zahteva, da si jo nadenem, dokler ne postavim kolesa na pravo mesto. Res, da sem izredno štoraste narave, ampak da potrebujem čelado tudi na ravnem, brez kolesa, si pa nisem predstavljal. Hitro si nadenem superge. Prva km tečem brez pogleda na uro. Potem se umirim in vidim, da gre v tempu okoli 4:20 min/km. Torej samo gledam na uro in pazim, da ne gre čez. Všeč mi je, ker vseskozi srečavam prijatelje. Medota, Ivota, Mateja, Tona, tudi druge naše, ki jih je cel kup. Medo in Ivo zgledata odlično, torej bomo na koncu očitno vsi zadovoljni. S seboj imam 3 gele. Vsakič na postaji vzamem plastični kozarec, naredim požirek, ostalo zlijem po sebi. Tečemo 2 kroga po okoli 10km. V vsakem so tri postaje. Še vedno nisem šel na malo potrebo. Torej bom zdržal do konca. Nimam nobene krize, niti najmanjše. Ker sem letos delal manj tekaških treningov, ampak te daljše, mi 20km izredno hitro mine. Že po nekaj km ugotovim, da razen če ne bo kakšne nesreče, čas pod 4:30 ne bi smel priti pod vprašaj. Ampak kljub temu tečem enako naprej.

DSC_6407Lani sem se resnično naprezal, letos pa sem imel definitivno še moči. V cilju grem najprej v jezero. Gladino dvignem za nekaj centimetrov. Potem počakam naše. Najprej Ivo, ki je letos v življenski formi. Potem Medo, tudi z odličnim rezultatom glede na letošnji trening. Samo želim si, da ostaja v tem športu, da ga zopet ne odnese v budizem.

Matevž Slapničar, najboljši iz kluba TK Gorenjska

DSC_6452

DSC_6433

DSC_6423

Ivo v cilju

DSC_6456

Matej Hauptman v cilju

DSC_6460

Medo v cilju

DSC_6464

DSC_6484

DSC_6481

Tone Vrhovnik Straka

DSC_6480

Brez tega ne gre

DSC_6485

PROGA

Plavanje poteka v jezeru Rocksee. 2 kroga. Kolo ravno tako 2 kroga. Skupaj 520m višine. V prvi polovici 2 vzpona, prvi težji ampak nič posebnega. Potem ravnina. Cesto odpirajo po potrebi. Proga izredno lepa. Tek tudi v dveh krogih. Nekaj makedama, malo skozi gozd, trava, potem pesek okoli jezera in po cesti proti mestu.

ORGANIZACIJA

Meni osebno popolna. Razen mogoče tiste vode. Zdi se ti, kot da ne vidiš nobenega organizatorja ampak vse poteka izredno tekoče.

MOJ ČAS

Plavanje 1.7km 0:30:45

T1 0:02:29

Kolo 86.7km 2:24:47  35.9 km/h

T2 0:02:03

Tek 19. 47 km; 1:23:06; 4:16min/km

SKUPAJ: 4:23:08

Zmagal naš Jure Majdič s časom 3:53:09, tretji tudi naš Boris Fluher 3:58:06

ČLANI TK GORENJSKA
Slapnicar,Matevz Masters 45 M 3. 1969 TK Gorenjska 28:33,9 2:20:27,2 1:26:17,3 04:15:18,5
Švrljuga, Ivo Masters 35 M 26. 1976 TK Gorenjska 33:22,4 2:40:09,1 1:40:46,0 04:54:17,6
Hauptman, Matej Masters 35 M 30. 1978 TK Gorenjska 41:31,9 2:37:07,1 1:41:40,5 05:00:19,6
Medved, Matej Masters 35 M 33. 1975 TK Gorenjska 28:40,8 2:48:04,4 1:52:52,5 05:09:37,8
Lavrencic,Bojan Masters 40 M 32. 1970 TK Gorenjska 41:55,5 2:57:32,7 1:36:15,8 05:15:44,1
Cunder, Aleš Masters 35 M 36. 1978 TK Gorenjska 39:45,1 2:35:29,1 2:11:15,4 05:26:29,7

REZULTATI

3 thoughts on “ : 1/2 Iron triatlon Rocksee”
  • Rajko Koražija says:

    Vuuu, tako blizu nas pa nič povedali. Bi z veseljem prišli navijat! Sicer pa sva se z Ano tam okoli vozila s kolesom ko je že bilo vsega konec. Če ne drugega ste spoznali naše tekaške in kolesarske poti, ki jih mi večkrat uporabljamo. Sicer pa ste bili odlični, čestitke. Aja pa še to RockSee je RockSee, Mureck pa je Cmurek ;)

  • Matevz says:

    uuu…. čestitke!!!! vidim, da ti pomanjkanje plavalnega treninga nič ne škodi!!!! ker tole je fajn pod 2 minutama na 100m… Kolo je fenomenalno odvoženo, imaš kje profil proge, oz. koliko višincev se je nabralo? tek pa… hitro hitro…

    če boš šel tako naprej bo Celovec pod 10 urami… ;-)

  • Tone says:

    Super si jo prašil, Edo! Sem imel v planu, da se ti poskusim nalimati, ko me boš prehitel na teku, pa sem hitro opustil to idejo. In bom kar previdno tiho o tem, kako preveč da tečeš… Komaj čakam na tvoj Celovec (in sebe tudi vidim, kako ves dan užitkarsko ležim v senci in vam ploskam, ha!)