Velika Mojstrovka

Wednesday , 12, May 2021 Comments Off on Velika Mojstrovka

Zima še ni rekla zadnje besede, čeprav v dolini ne zgleda tako. V Kranjski Gori pogled na smučišča ne obeta kakega presežka, saj je že vse kopno, že ob jezeru Jasna pa pogled v višje lege kaže povsem zimsko podobo. Na Vršiču zgolj peščica avtomobilov, kar kaže bodisi da so ljudje že naveličani te veličastne zime, ali pa so jih preplašile poletne temperature. 

Začetni del zavoljo zgodnje ure še vedno trd, zato startava z derezami. Ampak v našem žargonu ”po tržiško”, dereze plus palice. Sam grem prvič tako, čeprav tega ne podpiram. Sem pa na parkirišču ugotovil, da imam samo eno rokavico, pozabil pa sem tudi cepin in srenače. Kaj naj rečem sebi v bran? Ja nič, za take stvari ni izgovorov. Stopinje so narejene, tako da sva hitro na Grebencu. Tam Marko predlaga, da greva na Veliko Mojstrovko. Zakaj ne? Letos še nisva bila, smuka bo tudi boljša, saj je že na prvi pogled zadnji del na Malo Mojstrovko še trd, tukaj pa bo vsaj takrat ko prideva na vrh, že odjenjano. Še vedno z derezami prečiva pobočje pod Malo Mojstrovko. Tam pa se nama že začenja ugrezati.  Končno stopiva na smuči, vendar ne vztrajava dolgo. Na prvi trši prečki si zopet nadeneva dereze. S srenači bi še šlo, tako pa se bolje počutiva vsaj z derezami. Marko je malenkost bolje organiziran od mene, zato ima s seboj vsaj srenače. Ki pa jih je vzel za druge smuče, kar pomeni, da je na istem kot jaz. Tudi tu se kmalu začne ugrezati. Pomladansko. Najprej nek standarni ugrez, nato pa tisti butast zvok, in pogrezne se še za nekaj centimetrov. Tukaj resnično trpiva, nikamor ne prideva. Malo pod vrham imava dovolj samotrpinčenja in zadnje metre opraviva na smučeh. Zvoki z Male Mojstrovke kažejo na še vedno trdo vršno pobočje, tu pa je ravno prav odjenjano. Čeprav je tudi po pršiču lepo voziti, pa je tudi današnja smuka en sam presežek. Brez truda delaš zavoje kjerkoli si želiš. Velika Mojstrovka nima toliko obiska kot Mala, zatorej je vse pobočje še nezvoženo. Noro. Tam nekje v srednjem delu je kratek odsek že malo preveč ojužen. Zato se pomakneva med borovce, kjer zopet uživava na polno. Seveda se spustiva skozi drevesnico. Tudi tu ni nobenega pomanjkanja snega. Pripeljeva se do istega mesta kot mesec dni nazaj. Za konec še peš po cesti do Vršiča, z željo, da se letos še vidimo.