Kals pod Grossglocknerjem

Končno sva si s Petro ogledala Grossglockner tudi z druge strani. Še vedno pa mi do vrha manjka 1600 metrov. Vendar, vsako leto sem bližje. Glede na prebrano, je vzpon iz Kalsa pogojno najlažji, definitivno pa ima ob poti največ oskrbovanih koč. Lepo je pa na obeh straneh tako, da se ne da povedati. Iz Lienza sva šla po cesti Matrei-Mittersill. Mimogrede, kot sva sama ugotovila je cesta nekaj kilometrov iz Matrei zaprta za vse promet. Torej, v Hubenu sva zavila desno in po 12.5km prišla do Kalsa. Majhna vasica, podobna Heiligenblutu. Od nje naprej pa še 9.5km do koče Lucknerhaus. Tam je veliko parkirišče, kjer je tudi izhodišče za vzpon na vrh Grossglocknerja.

DSC_4482

DSC_4486

Zanimivo je, da se vse do koče ne vidi vrha. Sam sem večkrat med vožnjo ugotavljal, da se ga sploh ne bo videlo. Na srečo sem se motil. Ker je samo okoli 300 višinskih metrov do naslednje koče, sva se povzpela še do nje. Izredno počasi. Nekoliko je bilo krivo pomanjkanje časa, bolj pa čudovita pokrajina.

DSC_4498

DSC_4532

 DSCN6613

DSCN6634

DSCN6640

DSCN6642

DSCN6680

DSCN6619

DSCN6660

DSC_4545

DSC_4576

Sam sem se na koncu spustil s kolesom v dolino. Dobrih 20km in 1500 metrov višine. Vzpon bi bil čudovit, če ne bi bilo od Kalsa do vrha vsakih 20-30 metrov cesta narezana za odtekanje vode. Med 2 in 5 centimetrov. Preveč za lepo vožnjo.