Suho ruševje

Ker sem se šele popoldne odločil, da peljem svoje pse na sprehod, mi ni preostalo drugega kot zaviti proti Ljubelju. Cilj je bil kava v koči, mogoče skok do Triangla, skratka uživanje. Tudi sonce je bilo nepričakovano z menoj, kar je še polepšalo že tako meni poseben ambient. V koči se ne ustavim, ampak grem naprej v ruševje. Tam nekje med Vrtačo in Palcem se luč ugasne in temperatura v nekaj minutah močno pade. Še malo vetra, premalo snega, da bi se mi splačalo iti do sedla Žleba in odločitev ni težka. Grem nazaj proti soncu. Med potjo se odločim še za Triangel. Zopet imam težave s psi. Vsakih nekaj metrov mi padajo dol. Malo jih skrajšam, pa ni nič bolje. Peš bo treba iti. Grem po dovozni poti. Ugreza se mi do čela. Sicer je po smučini že nekdo hodil, ampak ker se mnogo turnih smučarjev močno razburi ko mu nekdo uniči njegovo delo, sam pa se ne prerekam rad, se rajši prebijam sam. Odličen trening. Za trud sem močno poplačan. Ne pomnim kdaj sem doživel boljšo smuko s Triangla. Čeprav mi kava ne paše se vseeno ustavim v koči. Vedno tako naredim. Čutim se dolžnega, da vsaj malo prispevam, da bi koča obstala. Naročim še Cockto. Ker me preganja noč, hitro popijem in odsmučam navzdol. Če bi ocenjeval od ena do pet, bi šle točke takole:

  • prvi del v Suhem ruševju 4
  • pot skozi gozd 1 (premalo snega, korenine, borovci)
  • Triangel 5
  • po smučišču 3 (mogoče zaradi teme)

DSC_7650

DSC_7653

DSC_7672

DSC_7678

DSC_7680

DSC_7685

DSC_7692

DSC_7711

DSC_7716

DSC_7722

Comments

Comments are closed.