Velika Mojstrovka

Wednesday , 20, April 2016 Comments Off on Velika Mojstrovka

DSC_0201

Danes bi z Markom lahko rekla, da sva prej vstala, preden sva šla spat. Gregorič je iz nadebudnega, znatiželjnega mladeniča, ki je z veseljem hodil  z nama po Babah, postal turni smučar par excellence in gladko zavrnil najino ponudbo za Malo Mojstrovko. Sam nisem imel nobene prevelike želje za nadaljevanje turne sezone. Toliko kot letos še nisem smučal. Pošteno povedano, sem se je kar malce zasitil. Mesec dni nazaj. Tako tudi preslišim Markovo opazko, da gre na Vršič. Čez sekundo pa že iščem rešitev. V službi se mi namreč nabira minus ur. Bom o tem že potem razmišljal. Na parkirišču pod Tičarjevo kočo sva presetljivo kot druga. Ker je prelaz Vršič splužen šele nekaj dni, sva pričakovala večji naval. Sploh zaradi zadnjega poletnega dneva pred poslabšanjem. Kasneje ugotoviva, da sva bila le tako zgodnja. Ob prihodu nazaj je parkirišče polno. Takoj si nadeneva dereze. Sam imam kot običajno nekaj težav. Nekdo mi je zopet prestavil dolžino. Ne more biti  drug kot žena. Seveda to opazim potem, ko jim imam že obute. Kaj čem, bolje to takoj urediti, kot da me moti celo pot. Marko medtem uide naprej. Na začetku nisem preveč razigran, kasneje se vse postavi v prave tirnice. Ko si hočem nadeti rokavice, ugotovim, da sem medtem eno zgubil. Jo bom že kasneje našel. Dobro, da imam Zojine, roza volnene. Dobro vidne, Black Diamond model. Grem potem pač do vrha z eno. Ne hodiva po letni poti, ampak direktno po melišču. Narejene so stopnice, zato ni nobenih težav. Sneg ravno prav trd. Grapa do Vratc je po mojem mnenju najstrmejši del. Tam se odpre pogled na Primorsko, pozdravi pa naju prvo sonce.

DSC_0197

Na Grebencu snega ni. Ampak ne vpliva na naju, saj sva peš. Danes nisva koristila psov. Kljub temu, da vsa imela v planu Malo Mojstrovko, takoj privolim, ko Marko vpraša če sem za Veliko. Mala je vsa presmučana, še v senci, tam sem že bil. Na Veliki še nikoli. DSC_0200

Prečiva pobočja proti Veliki Mojstrovki. Sedaj me dereze malce motijo. Je prestrmo, da bi lepo hodil, ter prepoložno, da bi hodil po sprednjih zobeh. Kot vedno, si skušam čimbolj zapomniti okolico. Za deževne dni. Gledam okoliške vrhove. Jih poimenujem. Pri drugem se že ustavim. Nimam pojma. Boljši sem v teoriji kot v praksi. Z Markom se komaj kaj vidiva. Na daljavo. Vsak hodi po svoje. Niti ne po isti poti. Očitno nama tako paše. Srečava se šele na vrhu. Strinjava se, da naju moti nek manjši oblak tam daleč okoli Grossglocknerja.Na žalost se nama mudi v službo, zato ni nekega poležavanja. Izbereva si pot smučanja. Nadeneva čeladi. Sam se znajdem pred težkim problemom. Zjutraj sem Zoji vzel kapo. Z velikim cofom. Ki nikakor ne gre v čelado. Zato moram izbirati med varnostjo ali toploto in lepoto. Tudi kapa je namreč tako lepe roza barve. Danes zberem varnost, naslednjič grem na lepoto.

Marko po desnem krilu, jaz po levem

DSC_0210

DSC_0215

DSC_0217

Prvi del je še popolnoma trd. Ampak meni to najbolj ustreza. Tereni so široki, neprevoženi. Vsak si zbereva svojo linijo. In predeva. Že dolgo ni bilo takih razmer. Čeprav smuke ni malo, pa sva prehitro na Grebencu. Kjer je potrebno sneti smuči in pač iti peš do Vratc. Pa Marko predlaga, da se spustiva in potem od spodaj prideva do Vratc. Ker zgleda fantastično, mi ni bilo potrebno dvakrat rečt. Ta del je še strmejši. Trši. Pri vsakem zavoju vzdihnem. Od užitka. Pa je tudi tega konec. Nekaj težav imava s snemanjem smuči zaradi trdote. Poskušava priti do Vratc, pa nama ne gre. Marko trdi, da sva previsoko. Ne vem. Odločiva se, da greva nazaj.

DSC_0220

DSC_0227

Tukaj nekje sva ga ”usrala”

DSC_0233

Kazen

DSC_0239

Ko prideva do prave poti, nama gospod, ki naju je gledal pojasni, da nama je hotel povedati, kje sva ga polomila. Pa je mislil, da greva še enkrat na vrh in naju je pač pustil. Pošteno. Del pod Vratci je edini grdi del. Grapa je popolnoma razdrapana. Trda. Tisto pač odpeljeva zgolj zaradi dolžnosti. Ko pa se zopet dotakneva sonca, naju pa potem do konca čaka posladek. 5 centimetrov odjenjanega na trdi podlagi. Pri vsakem zavoju kar prši naokoli. Vsakega še posebej zarobim, da se še bolj kadi. Pa tudi to mine. Ostaja samo minus na službeni kartici.

DSC_0252

PS. Ja Petra, sem našel rokavico.