Giau, Falzerego (1.dan)

Monday , 30, May 2016 2 Comments

IMG_2358Kako smo prišli do letošnjih Dolomitov sploh ne vem. V bistvu vem, ampak ni ravno za javnost. Je pa res, da je Petra izrazila izrecno željo, da bi šla sama z Ivotom. Prejšnji stavek je zapisan tako, da bi se zlahka lahko razumelo, da naj bi šla onedva sama. Ivo in Petra. Pa ni tako. Mišlena sva Ivo in jaz.  Vendar pa nama, naj se sliši še tako bogokletno, z Ivotom paše, da je z nama. Zato jo dobesedno prisilim, da odide v Dolomite. O njih sem pisal že velikorat. Pa ne bo nikoli dovolj besed. Ne vem kaj je tako lepega na njih. Oziroma ne znam zapisati. Bo potrebno kar oditi tja in se prepričati. Ampak laično, oblika in struktura njihovih gora je tisto kar me fascinira. Enostavno.

DSC_0238

Zame se Dolomiti začnejo v Toblachu. Do tja premetavam zemljevide. Z Ivotom kujeva načrte. Letos je vanje vključena tudi Petra. Lani je prevozila legendarni vzpon na Pordoi, letos pa ji želiva še kaj težjega. Sam lobiram za Cinque torri (se opravičujem, ampak nikakor se ne morem odločiti v katerem jeziku bi navajal. Tukaj se vse prepleta med italijanskimi in avstrijskimi imeni, vmes pa se pojavlja še slovenski). Ker sem najbolj vztrajen in se jima ne da prerekati z mano, to pomeni da tja tudi gremo. Ivota in Petro pustim v Carboninu, to je 20km pred Cortino d’Ampezzo. Sam pa bom avto pustil pred začetkom vzpona na Cinque Terri. Onadva prikolesarita nasproti meni, Petra v avto, midva pa na Cinque Terri. Zapleten sistem, ampak drugače ne gre. Ko pridem do začetka vzpona ugotovim, da je cesta še zaprta. Kaj sedaj? Odpeljem nazaj do razcepa za Passo Giau. Tukaj še nismo bili in smo ga imeli v planu. Oblečem se in jima grem nasproti. Odkolesarimo nazaj do avta in menjava. Passo Giau je dolg malo manj kot 10km, z 8% povprečnim naklonom. Od njega ne pričakujem preveč. Pa me popolnoma preseneti. Vzpon je čudovit, razgledi prelepi. Mogoče zato, ker je okolica še zasnežena. Ali ker je prvi dan. Ne vem, pa saj je vseeno. Glavno, da se maksimalno uživa. Petra se vsake toliko časa ustavi in slika.

DSC_0240Tudi sam naredim ogromno slik. Vzpona je prehitro konec. Na vrhu popijemo prvo izmed mnogih kav. Pa ne toliko kot v prejšnjih letih. Zopet se nam je vseskozi mudilo. Čeprav imava po običaju z Ivotom s seboj knjižnico, se letos ni odprla niti ena knjiga, časopis. Samo zemljevidi. Petri večkrat poveva, da greva nazaj po isti poti. Ter da se dobimo na tistem odcepu, kjer smo zavili proti Passu Giau. Ivo se spusti prvi, jaz nekaj časa za njim, Petra pa bo še malo posedela. Čez nekaj dobrih minut me pokliče. ”Kje sta? Jaz vaju čakam, da prideta mimo. Da vaju slikam.” ”Midva se že peleva dol. Proti Cortini” ”Ja kako, a ne gremo na drugo stran,” začudeno vpraša. Vse to lepo razložim Ivotu. Meni vse jasno, njemu pa ne gre v račun, kako sva šla lahko pred njo dol, ona pa je čakala, da naju slika. Pustimo, da je šla na drugo stran. To postane tudi glavna smešnica letošnjih Dolomitov.

IMG_2201

DSC_0286

V glavnem, nekako se dobimo. Petri poveva, da je kilometer naprej odcep za Cinque Terri. Naj naju tam počaka. In gremo še v ta klanec. Ker jo tam ni, nadaljujeva naprej proti prelazu Falzarego. Čez 5 km je še en odcep za Cinque Terri. In tam naju čaka. Sam kot uspešen poročen moški sem modro tiho. Dobro vem, da vsaka beseda vodi v slepo ulico. Črno luknjo. Prepad. Ivo pa kot trenutno neizkušen moški vse to pove v mojih besedah. Dobesedno kot bi sam govoril. In glej ga zlomka, kako je vse to smešno. Lepo se nasmejimo. Moram pa biti pošten in povedati, da če bi imela voljo, bi se že spustila nazaj. Tako narediva še tistih nekaj km do Falzarega. Sledi spust do Arabbe. Ki pa ni vseskozi navzdol. Čeprav sem vseskozi prepričan, da greva s kolesom še do Pordoia, kjer bomo spali. Tudi takrat, ko Ivo omeni, da je namesto 7km, do vrha 10km. Dobro ga poznam. To pomeni meni se ne da več. Čez nekaj trenutkov ga vprašam:” Ej, kaj pa če greva midva lepo v avto?” ”Dobro, pa pejva,” mi stežka ugodi.

DSC_0296

DSC_0385V Arabbi pojemo večerjo, spijemo po dva piva. Tudi Petra. Z avtom potem dvig do Pordoia. Hotelček, mir. In prvega dne je konec.

IMG_2249 (2)

2.dan

3.dan

2 thoughts on “ : Giau, Falzerego (1.dan)”