8. tekaški trening 3iron

Naš trener je izpustil današnji trening, zato sem sam prevzel njegovo nalogo. Seveda mi je prej dal napotke kako in kaj trenirati. Prišlo je sedem nadebudnih tekačev, med njimi tudi Miha, ki se po neugodni poškodbi iz Graza sedaj vrača na velika vrata. Namesto izotoničnih napitkov, ki jih imamo na voljo pri Lojzetu sem sedaj uporabil drugačen, bolj motivacijski pristop. Na voljo so imeli vsak po plastenko piva, liter whiskya, ter škatlico cigaret. To se je poznalo potem na treningu. Vsi so šli kot naviti. In tu je morda tudi nasvet Lojzetu kako je treba delati z nami. Najprej smo se temeljito ogreli za razliko od Lojzetovih ogrevanj. 100m po cesti v lagodnem tempu, še bolj počasi nazaj. Potem pa smo začeli. 6km v tempu 4:45, nato pa še 6km v tempu 4:15. Prvih 6 mi je šlo kot po maslu, potem pa se nam je sistem začel podirati. Trije člani so čudežno izginili, ostali smo samo štirje junaki. Mene je tukaj izdala matematika. 6km v tempu 4:45 sem pretekel v času 28:50, 6km s tempom 4:15 pa v 30:15. Čudno. Iskal sem vse mogoče izgovore, pa nobeden ni bil ta prav. Še najbližje resnici bi bilo to, da ko me trener ne priganja, v meni prevlada po očetu pridobljena črnogorska kri. Nekje na 3km me je prehitel Ivo, kar je bil dodaten udarec za moje že tako oslabljeno srce. Najprej sem mislil, da so v meni še vedno alkoholni hlapi od prejšnjega dne. Pa je bil res Ivo. Nekaj časa sem ga klel, potem pa je bil že predaleč. Zgleda, da se bo potrebno navaditi tudi na to. Nekako sem prilezel do cilja. Saj tempo sem imel kar dober za zadnje km na Ironmanu. Bo pa naslednji teden boljše, saj slabše tako ne more biti.

Miha pred ciljem v Grazu (21km, 1:14:56)

100_3020

Neugodna, tipična tekaška poškodba

100_3024

Oskrba

m1