Sem si domišljal, da bo Petra pozabila na najin dogovor, da greva vsak teden v hribe. Pa ni. Ob 5 uri zjutraj je stala nad mano že oblečena. S cepinom v roki. Ni šale. Pa saj je, revce, ne bi tako matral. Pa nimam nikogar od prijateljev za take vrste druženj. Na žalost. Petrino. Saj …
Zadnjih nekaj dni morja je Petra tarnala kako jo ščemi v nogah. Točneje, v tistih tetivah pod koleni. To so tiste mišice, ki jih uporablja za hojo navkreber. Takoj sem vedel kam Petra moli taco. Potrebno bo iti v hribi. Dan po morju? Se ji je zmešalo? Nekaj me sili na kreg, potem pa trezno …
There is no excerpt because this is a protected post.
TK Triron in TRTE so bili organizatorji prvega slovenskega 12 urnega teka v Trbojah. Sam pa prvič kot prostovoljec. Sprva malce skeptičen, na koncu pa se je pokazalo, da sem resnično užival in bom z veseljem še pomagal. Moja vloga je bila oskrba druge ali tretje okrepčevalnice. Glavna organizatorja sta bila Klemen Boštar in Lojze …
Dolomiti so poleg žensk in alkohola ena redkih mojih slabih točk. In po enoletnem premoru smo zopet skupaj. Startamo prepozno. Razlog je nogometna tekma dan poprej, ki je pustila nekaj nezaceljenih ran. Sam sem objokoval poraz, Ivo pa je treniral odriv. Načrta za prvi dan nimamo narejenega. In ker je vedno po moje, se odločim …
Po kranjskem nočnem teku sem vsem prisotnim odločno zatrdil, da dokler z mojim gležnjem ne bo popolnoma v redu, ne grem nikamor več. Pa sem naslednji dan že gledal kam bi se lahko šlo. Nočni tek Celje? Zgleda okusno. Ampak tam bo potrebno spati. Ne gre drugače. Štorman je zaprt. Kam sedaj? Potem pa na …
Jaka Primožič – kolesarstvo Žiga Balderman – vaterpolo Andreja Jagodic – kolesarstvo Dušan in Iztok Fister – triatlon Neža Mravlje – tek Damjan Zabovnik – lezikolo Matej Markovič – triatlon Lojze Primožič – triatlon, tek Klemen Triler – Gorski tek
Po lanskih brutalnih vzponih mimo Downtowna letos nisem čutil nobene želje, še manj pa potrebe, da bi se tega teka zopet udeležil. Ko pa sem zvedel, da bo trasa zavoljo podrtega mostu na Hujah spremenjena, sem začel malo razmišljati. Sam seveda ne grem, če pa bo šel še kdo, bi pa znal iti. Sandi nekaj …
Tega teka, če se temu še lahko tako reče, sem se udeležil na nadležno Ivotovo prepričevanje. Bolj bi se mu prileglo ime plazenje na Grmado. To je vzpetina nad Celjem. S skromno višino. Pohlevnim imenom. Tako se je tudi lotim. Skoraj brez spoštovanja, čisto presamozavestno. Že po nekaj minutah pa se sprašujem ali se bom …
Da včerajšnja Rodica ne bo potekala v sončnem vremenu nam je potrdilo že prvo srečanje (na žalost smo ga srečali potem še nekajkrat) s prijaznim planincem. Na prijazno, nič kaj škodljivo vprašanje ali se gre tukaj na Rodico, nam je osorno odgovoril, da nekje se že mora iti. Tukaj smo bili namreč vsi trije prvič. …
Temperature so skoraj poletne, zato smo se odločili za zgodnji odhod. Prvič se nama je pridružil sosed Marko. Od kar smo v novi hiši, si izmenjujeva informacije o turni smuki, včasih skupaj prideva z iste ture, enkrat sva se celo srečala nekje v višavah. In tako sva se zmenila, da odideva skupaj. Na Križ, klasično …
Tokrat sem dirigentsko palico prevzel v svoje roke. Prizorišče sem imel izbrano drugo, ampak sem potem zaradi neravnega terena vse skupaj prestavil na klasičen krog po Sorškem polju. Malce več časa sem possvetil udeležencem. Kriteriji za nastop so bili izredno zahtevni. Kljub temu se je zbralo več kot 20 tekačev. Kar je po mojem mnenju …
Prejšnji petek smo uspešno izvedli tretje tekaško druženje. Iniciator tega družabnega dogodka je Ivo. Prvo srečanje smo imeli na Bledu, potem na našem Sorškem polju, zadnje pa že v Celju. Vse je prišlo nekako spontano. Prvič malo na silo, drugič na polju že malo lažje. Glavna postavka tega druženja je, da se teče v malce …
Na tokratnem Supermaratonu Zagreb Čazma sem pristal povsem naključno. V soboto sem Medota spraševal, če bi si v nedeljo ogledala vseslovenski nogometni derbi med Triglavom in Šenčurjem. Pa mi odvrne, da gre z Nežo na Čazmo. Malce pomislim, potem pa že kličem Nežo. Na začetku se me malce otepa, pa da ne bi, pa da …
Zopet se nama niti sanjalo ni kam bi odšla. Na pladnju je bilo nekaj jedi, vendar nekatere prekisle, spet druge preslane… Tako se odločiva, da se bova odločila v zadnjem hipu. Tiste ”težje”, ozebnik, žrelo, Triglav, sva pospravila v hladilnik, ostaneta samo Stol od Podnarja, ter Pokljuka. Na Rudnem polju sva med prvimi. Razmere pa …