Zadnjih nekaj dni morja je Petra tarnala kako jo ščemi v nogah. Točneje, v tistih tetivah pod koleni. To so tiste mišice, ki jih uporablja za hojo navkreber. Takoj sem vedel kam Petra moli taco. Potrebno bo iti v hribi. Dan po morju? Se ji je zmešalo? Nekaj me sili na kreg, potem pa trezno …
Dolomiti so poleg žensk in alkohola ena redkih mojih slabih točk. In po enoletnem premoru smo zopet skupaj. Startamo prepozno. Razlog je nogometna tekma dan poprej, ki je pustila nekaj nezaceljenih ran. Sam sem objokoval poraz, Ivo pa je treniral odriv. Načrta za prvi dan nimamo narejenega. In ker je vedno po moje, se odločim …
Da včerajšnja Rodica ne bo potekala v sončnem vremenu nam je potrdilo že prvo srečanje (na žalost smo ga srečali potem še nekajkrat) s prijaznim planincem. Na prijazno, nič kaj škodljivo vprašanje ali se gre tukaj na Rodico, nam je osorno odgovoril, da nekje se že mora iti. Tukaj smo bili namreč vsi trije prvič. …
Temperature so skoraj poletne, zato smo se odločili za zgodnji odhod. Prvič se nama je pridružil sosed Marko. Od kar smo v novi hiši, si izmenjujeva informacije o turni smuki, včasih skupaj prideva z iste ture, enkrat sva se celo srečala nekje v višavah. In tako sva se zmenila, da odideva skupaj. Na Križ, klasično …
Zopet se nama niti sanjalo ni kam bi odšla. Na pladnju je bilo nekaj jedi, vendar nekatere prekisle, spet druge preslane… Tako se odločiva, da se bova odločila v zadnjem hipu. Tiste ”težje”, ozebnik, žrelo, Triglav, sva pospravila v hladilnik, ostaneta samo Stol od Podnarja, ter Pokljuka. Na Rudnem polju sva med prvimi. Razmere pa …
Petkov večer, še bolj pa zadnji tekaški teden, me je povsem izmučil. Prvič po dolgih letih sem stopil na tekaške smuči. Popolnoma brez tehnike sem se zaganjal oziroma zaletaval po pokljuških progah. Lepo, vendar naporno. Nato smo že po tradiciji odtekli nekaj krogov v spomin na Ruth, tokrat presenetljivo tudi s Sandijem, ki je prvič …
Če si moderen moški, potem imaš čez dan ogromno obveznosti: zajtrk za družino, potem odvoz sostanovalcev, služba, dovoz oziroma razvoz, pa spet kuhanje, vmes pranje, pomivanje, pa naloge, kopanje, večerja, priprava na spanje, likanje… In šele potem ti ostane čas zase. In tako ne gre drugače, kot da ponoči hodimo na smučanje. Edina dobra stvar …
Ker sem se šele popoldne odločil, da peljem svoje pse na sprehod, mi ni preostalo drugega kot zaviti proti Ljubelju. Cilj je bil kava v koči, mogoče skok do Triangla, skratka uživanje. Tudi sonce je bilo nepričakovano z menoj, kar je še polepšalo že tako meni poseben ambient. V koči se ne ustavim, ampak grem …
Letos sva s Petro zakorakala v 2/3 najinega življenja. Poleg mnogih daril sem dobil navaden list papirja, na katerem je pisalo Tura z Markom Prezljem. Popolen šok. Brez besed. Hodil sem gor in dol, povsem zbegan. Marko, junak mojih stripov, ki jih prebiram večkrat letno, prijatelj Marka Twighta???? Pa moram priznati, da sem pred rojstnim …
Kot vedno, bom tudi danes začel z znanim slovenskim pregovorom. Če se jutro po noči pozna, potem bo letošnja turna sezona ena izmed najboljših v moji bogati, okoli dveletni karieri. Do danes so šle smuči po vsaki krstni smuki na oživljanje. Tokrat sem jo odnesel brez praske. Dobro no, skoraj. Najin cilj je bil Sveti …
Vetrovno popoldne sva izkoristila za hiter skok na Krvavec. Obetalo se je aprilsko vreme, pa sva bila na koncu povsem zadovoljna. Presenetljivo je, da je bilo izredno pomrznjeno. Pričakovala sva pomladne razmere, pa bo na njih potrebno še počakati. Ne morem verjeti, da ne bi bilo nič narobe če bi imela srenače. Sam sem vzpon …
Danes pa nisva imela take sreče z vremenom kot v četrtek. Ampak je bilo vseeno fino. Saj je vedno. Ker nama je Pečenko zagotovil, da bosta Begunjščica in Vrtača v megli, z močnim vetrom, sploh nisva vzela s seboj derez in cepina. Da nama ne bi prišlo na misel. In prav je tako. Še v …
Okroglež (1965m), Debela peč (2014m), Brda (2008m), Vrh Razora (1893m), Mrežce (1965m) Zelo težko bi izbrala lepši dan za najino pohajkovanje. Sicer sva bila malce nesinhronizirana, vendar kako že govori Paris Hilton: ”Življenje ni pravljica.” Avto sva pustila na Rudnem polju. Uroš je imel s sabo čudežno uro, s pomočjo katere nama ni bilo potrebno …
Končno sem prvič v letošnji sezoni stopil na sneg. Nikoli še tako pozno. Ampak, če se dan po jutru pozna, bo letošnja smuka trajala še dolgo. Na Zelenico hodim že vsaj teden dni. Oprema vseskozi v avtu, tudi dišave temu primerne. Pa nikakor nisem našel tistih nekaj uric. Včeraj pa nisem imel nobenega namena sploh …
Niti pomislil nisem na hribe, dokler v petek ne dobim telefonskega sporočila, če bi šel jutri na Vrtačo. ”Ne morem. Sem že zmenjen.” Potem pa malo razmislim, ugotovim, da pač družbo za v gore dobim samo na vsako prestopno leto, za tek in ostale čudaške športe pa je ”prijateljev” več, v končni fazi pa take …
