Prijeten vikend smo preživeli na Komni. 18 ljudi, nekateri s smučmi, drugi peš. Vsi zadovoljni. Edino nezgodo je doživel Luksi, ko je v soboto ponoči poskušal presmučati ozebnik med Domom na Komni in kočo, kjer smo spali (že bil na slikanju, samo udarec). Prvotna želja je bila, da bi šli nekateri že v soboto na Vogel […]

Pa Srednji vrh je najvišji vrh v grebenu vzhodno od Storžiča. Iz Kranja nam pogled nanj zastira Cjanovca s Hudičevim borštom, za obstoj katerega obstaja ogromno razlag. Moja je, da sta bila včasih lastnika gozda nad Preddvorom brata, ki sta živela v idili, vse dokler ni prišlo do dediščine. In gozd je naenkrat postal jabolko […]

Pozno popoldan me je prešinilo:” Drek, Valentinovo je jutri.” Že lani mu nisem ničesar kupil. Difenbahij, ki so mu tako všeč, ne bom več nikjer dobil. Najbolje, da ga peljem v hribe. Če greva v kakšno grapo, bo spet celo leto hud, ker ga je takoj ko se naklon malo poveča močno strah. Prejšnji teden […]

Današnjo turo smo začeli tako kot smo končali zadnjo skupno pred 10 leti. Konfuzno, milo rečeno. Luksija ni bilo na zbornem mestu, niti se je oglašal na telefon. Ravno ko sva odpeljala je pritekel, ampak je bilo že prepozno, da bi ga videla. Takrat je ugotovil,da je pozabil smuči. kar ne bi bilo nič čudnega, […]

Zopet ena tura, ki mi pokaže kako majhni smo v primerjavi z naravo. Kako hitro nas lahko kaznuje. Seveda sem se narobe izrazil. Narava nikogar ne kaznuje, ona je takšna kot je, kaznujemo pa se predvsem sami, s svojo arogantnostjo, pretirano samozavestjo, nepripravljenostjo tako fizično kot psihično, pa ne da bi se prepričali v trenutne […]

Turna smuka je podobno kot življenje črno bela. Včasih dobra, drugič slaba, odlična, obupna, čudovita, žalostna. In tako kot v življenju ne smemo obupati, se predati. Ko pademo, pač vstanemo. Včasih zaboli, na koncu pa je vedno lepo. Tako kot življenje, neprecenljiva pot z mnogo ovirami. Tako prvi dan po doživetju sončnega vzhoda odsmučava po […]

Prelaz Vršič je odlično izhodišče za hitre predslužbene ali poslužbene dejavnosti. Kadar je cesta prevozna. In ravno to je razlog, da takrat težko doživiš samoto, pa kadarkoli prideš. Ko pa je cesta zaprta, te pač čaka nekaj kilometrov hoje, samota pa je skoraj zagotovljena. Letos je bila idealna priložnost, da bi doživel tudi vzpon po […]

Planina Pecol in vrhovi nad njo so že dolgo na mojem seznamu ”must do”. Ampak kaj, ko potem ko stvar prekrižam, ne zgine s seznama, ampak se pridruži še nekaj novih ”must do” stvari. Vsakič se odpre nekaj novega, knjiga ki ji ne zmanjka strani. Prepričan sem, da bo prej po meni, preden bo knjiga […]

Moj letošnji cilj je smučati tam, kjer še nisem bil. Opazil sem namreč, da v zadnjih letih vedno smučam z enih in istih vrhov. V šali smo govorili, da je sezona dobra, če ”osvojimo” vsaj dva nova vrha. Tako mi ni pomembna ne težavnost, ne estetika, pač pa nekaj novega. Ker vsakič se odpre še […]

Veliki Javornik ali Ženiklovec je smučarski vrh nad Tržičem, vedno dobro viden, ko se po avtocesti peljemo proti Bledu, drugače pa kar skrit. Na začetku moje bogate (sedaj še ni, računam na naslednjih 20 let) kariere sem bil na Javorniku pre-reden gost. Zjutraj, zvečer, ponoči. Ostalih ciljev nismo poznali, pa tudi upali si nismo. Tako […]

Današnja tura je bila bolj spoznavne narave. Preizkus opreme, Conconijev test in ostali zvarki, ki so običajno na začetku sezone. Markota je tako kot mnogo drugih letošnja pošiljka snega presenetila. Zadnje čase veliko vlaga v turno smuko in tako si je letos za bazične priprave izbral Kanado. Na njegovo smolo pa je bilo tam snega […]

Začetek letošnje zime je tako bogat s snegom, da lahko že sedaj načrtujem ture, na katere običajno do aprila niti pomislil nisem. Snega je na pretek, definitivno ga odkar sem začel smučati, nikoli ni bilo toliko pred januarjem. Letos pa je ostalo tudi nekaj dopusta, zato lahko lep dan brez slabe volje izkoristim za obisk […]

Debeli vrh je skoraj 2000 metrov visoka gora, ki se sramežljivo skriva med Draškima vrhovoma, Viševnikom, Selišnikoma na levi strani in Brdi, Mrežcami, Debelo pečjo na desni strani. Ker nisem domačin ali pa pogostejši obiskovalec pokljuških prostranstev, težko zatrdim, da se ga z Rudnega polja sploh ne vidi. Midva ga nisva. Na celem popotovanju sva […]